Projekcija EUROPOP pa napoveduje, da se bo ta razlika v prihodnje še poglabljala. Po predvidevanjih naj bi leta 2035 odstotek starejših od 65 let znašal 26 %, delež otrok med 0 in 14 leti, ki bodo kasneje vstopali na trg dela, pa le še 13 %. Ocenjuje se tudi, da bo delež delovno sposobnega prebivalstva (torej tistih med 15 in 64 leti) padel s 63 % v letu 2024 na 61 % v letu 2035.

To, da smo starajoča se država, ni nekaj novega ali unikatnega. S tem trendom se sooča celotna Evropa. Ker raziskave temeljijo na različnih metodologijah vrednotenja staranja prebivalstva, je težko natančno opredeliti, na katerem mestu med najhitreje starajočimi se državami Evropske unije smo. Dejstvo pa je, da se Slovenija uvršča med nadpovprečno hitro starajoče se države tako na evropski kot na svetovni ravni.

Eden največjih dosežkov 20. stoletja je daljša pričakovana življenjska doba. Dejstvo, da so starejši bolj zdravi in dosegajo rekordne starosti, je nekaj nadvse pozitivnega. A hkrati ima ta trend tudi negativne posledice – zlasti če ga opazujemo v povezavi s številom živorojenih otrok. Po podatkih NIJZ se je v Sloveniji leta 2023 rodilo najmanj otrok v zadnjih 102 letih – povprečno le 8 na 1.000 prebivalcev. Projekcije EUROPOP napovedujejo nadaljnje zmanjševanje števila rojstev in podaljševanje življenjske dobe.

Ob trenutnem negativnem naravnem prirastu in napovedih, da se bo ta trend nadaljeval, se bo gospodarstvo, če se še ni, kmalu soočalo s številnimi izzivi, med drugim z:

• pomanjkanjem delovne sile in upadom produktivnosti,
• povečanimi potrebami po zdravstveni oskrbi,
• upadom gospodarske rasti (BDP),
• manjšim obsegom inovacij in podjetniških dejavnosti,
• težavami pri financiranju pokojninskega sistema,
• nizko stopnjo rasti uporabne vrednosti.

Pomanjkanje delovne sile je težava, s katero se gospodarstvo sooča že danes. Razlogov za to je več, eden ključnih je demografska sprememba in posledično tudi digitalizacija gospodarstva. Starejši zaposleni se pri tem pogosto srečujejo z izzivi, saj so v povprečju manj opremljeni z znanjem za upravljanje digitalnih orodij, njihova pot učenja digitalnih kompetenc pa je počasnejša kot pri mladih, ki vstopajo na trg dela. Mlajše generacije so praktično celo življenje izpostavljene digitalnemu okolju, zato so jim te teme veliko bližje in bolj razumljive.

Poleg digitalizacije so k pomanjkanju delovne sile prispevale tudi demografske spremembe, ki zaznamujejo sodobni svet. Ne smemo pa pozabiti niti na težave, povezane z neprivlačnimi delovnimi pogoji, ter na neskladja med pričakovanji mladih glede zaslužka in ponudbo delodajalcev.

Gospodarstvo potrebuje vse več digitalno pismenih zaposlenih, da lahko deluje optimalno. Težava pri trenutni demografski strukturi je v tem, da starejši zaposleni, ki že desetletja opravljajo svoje delo na določen način, zdaj ne sledijo trendu digitalizacije. To je lahko zelo naporno, zlasti v določenih sektorjih. Za primer lahko vzamemo digitalizacijo šolstva, ki je številnim starejšim učiteljem povzročila velike težave. Nekateri od njih so se celo predčasno upokojili, ker niso uspeli slediti digitalnim spremembam. Drugi pa so se odločili za dodatna izobraževanja in pridobivanje digitalnih kompetenc.

Dejstvo pa je, da mladi, ki vstopajo na trg dela, naravno zasedajo delovna mesta, ki zahtevajo višjo stopnjo digitalnih znanj, saj so bili v stiku z digitalnim svetom že od otroštva. Kljub temu, da mladi zapolnjujejo ta delovna mesta, se povpraševanje po digitalno pismenih zaposlenih še naprej povečuje. Ob tem pa nizka rodnost in demografski trendi ustvarjajo težave pri zapolnjevanju številnih delovnih mest, predvsem v deficitarnih poklicih.

Zaradi velikega povpraševanja in nizkega demografskega prirasta se v Sloveniji vse bolj soočamo s težavami pri zaposlovanju v deficitarnih poklicih, katerih število se povečuje. Mednje sodijo:

• strojni tehniki in inženirji,
• varilci, orodjarji in ključavničarji,
• gradbeni inženirji, krovci in kleparji,
• poklicni vozniki,
• kuharji, natakarji in slaščičarji,
• zdravniki, medicinske sestre, fizioterapevti in delovni terapevti,
• oskrbovalci starejših oseb.

Kot vemo, velik del deficitarnih poklicev v Sloveniji trenutno opravljajo tuji delavci, saj povpraševanje po delovni sili presega število razpoložljivih domačih delavcev. Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je slovensko gospodarstvo v letu 2022 zaposlilo 18.675 državljanov Slovenije in kar 27.290 tujih državljanov, ki so se prvič zaposlili v Sloveniji.

Tudi Evropska komisija prepoznava izzive pomanjkanja delovne sile. Marca 2024 je oblikovala akcijski načrt za zapolnitev vrzeli v gospodarstvu. Spodaj navajam pet glavnih ukrepov, ki jih je predlagala:

1. Spodbujanje izobraževanja in usposabljanja – izboljšanje kakovosti in dostopnosti izobraževanja, s poudarkom na digitalnih in zelenih veščinah.
2. Aktivacija neizkoriščenega potenciala delovne sile – povečanje zaposlenosti med mladimi, starejšimi delavci, ženskami in dolgotrajno brezposelnimi.
3. Privabljanje talentov iz tretjih držav – olajšan postopek zakonitega priseljevanja in priznavanja kvalifikacij tujih delavcev.
4. Izboljšanje delovnih pogojev – boljša varnost in večja privlačnost določenih poklicev.
5. Podpora mobilnosti znotraj EU – večja gibljivost delavcev za boljše ujemanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela.

Ker gre za zelo obširno tematiko, bomo o njej razpravljali v več člankih. Osredotočili se bomo na izzive, ki jih sprememba demografske strukture prinaša za gospodarstvo, ter rešitve, ki jih lahko implementiramo v poslovnem okolju, da se učinkovito soočimo z neizbežno situacijo.

Christjan Mastnak
Simbioza Genesis