Ob vsem tem se postavlja vprašanje: kakšno vlogo lahko pri tej situaciji odigra gospodarstvo? Pravzaprav veliko večjo, kot si marsikdo predstavlja. Medtem ko čakamo na zdravstvene reforme in sistemske rešitve, lahko vsako podjetje že danes aktivno prispeva k izboljšanju zdravstvene slike Slovenije, predvsem s tem, da zaposlenim pomaga do kakovostnega tretjega življenjskega obdobja. 

Pokoj je lahko za posameznika velik šok. Iz danes na jutri se spremeni vse. Ni več rutine, ki je zaposlene držala na tirih vsakdana, ni več vsakodnevnega druženja v službenem okolju, pogosto ni več strukture  in včasih, ni več občutka smisla. 

Da, vsak posameznik je odgovoren za svoje življenje, a realnost je taka, da se marsikdo prepozno ali sploh ne pripravi na ta prehod. Takrat se uči sproti, včasih v stiski, kar lahko dolgoročno vodi v duševne in telesne težave. 

IZKUŠNJA IZ PRAKSE: DR. JOŽE HLAČAR 

Na temo upokojitve in njenih posledic sem se pogovarjal z dr. Jožetom Hlačarjem iz Slovenskih Konjic. Zdravnik splošne medicine, ki je večino svoje kariere posvetil skrbi za paciente. Leta 2018 se je upokojil in tako ima osebno izkušnjo s prehodom v tretje življenjsko obdobje. 

Dr. Hlačar je povedal, da je bil prehod zanj zelo zahteven. Čutil je izjemno odgovornost do pacientov in skupnosti. Bal se je, da jih bo z upokojitvijo pustil na cedilu. Rutina, ki jo je imel dolga desetletja, je izginila, z njo pa tudi občutek smisla. 

ODGOVORNOST, SOCIALNI KROG IN GIBANJE 

Ko sem ga vprašal, kaj meni, da je ključnega pomena pri prehodu v pokoj, je izpostavil tri temelje: 

• Odgovornost – imeti nekaj, kar ti da občutek, da te nekdo ali nekaj potrebuje. To je lahko hišni ljubljenček, vrt, kuhanje ali hobi, ki zavezuje posameznika k odgovornemu sledenju zadanih ciljev 
• Socialni krog – ohranjati prijateljstva, ki niso vezana zgolj na službo. Včlaniti se v razne skupnosti kot so razna društva upokojencev, pevski zbori, društva umetnostnega pisanja, rokodelstva, vrtnarjenja, slikanja… 
• Fizična aktivnost in stik z naravo – gibanje, kakršnokoli posameznik premore, lahko je to hoja, kolesarjenje, plavanje ali zelo telovadba z utežmi. Vsaka fizična aktivnost znatno doprinese tako k dobremu počutju, kot zdravemu telesu. 

Skozi celoten pogovor, sva se pa vedno nekako vrnila k družbi, k socialnemu krogu in kako je to pomembno. Družba, veselje, spodbuda delujejo izjemno blagodejno na vsakega, še posebej na tistega, ki je del svoje družbe pusti za sabo ob prehodu v pokoj.  

KO TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE NI KONEC, AMPAK NADALJEVANJE 

V idealnem svetu bi po besedah dr. Hlačarja zaposleni začeli razmišljati o upokojitvi vsaj deset let pred samim dogodkom. Takrat bi podjetja lahko začela s prvim, nežnim nagovorom te teme, denimo z občasnimi delavnicami ali pogovori. Ko se upokojitev približuje, recimo tri leta pred njo, pa bi moralo biti naslavljanje te tematike bolj redno in ciljno usmerjeno. 

Pomembnost, ki jo dr. Hlačar daje načinu življenja z odgovornostjo, smislom, socialnim krogom in aktivnim bivanjem, je torej nekaj, kar lahko podjetje začne podpirati še v času, ko je posameznik aktivno zaposlen, ne šele, ko odda prošnjo za pokoj. Pomembno je zavedanje, da če si posameznik ni uspel zgraditi življenja z bogatim socialnim krogom, podpornim okoljem, finančno stabilnostjo in odprtostjo do sveta, ki je okoli njega, bo  težje užival zdravo in  kakovostno življenje v starejših letih. Tak način življenja je zato treba začeti vzgajati čim prej, saj si le tako lahko posameznik zagotovi lepo in doživetij polno starost. 

 Dr. Hlačar je poleg vseh svojih modrosti izpostavil nekaj ključnega. Človek nikoli ne sme izgubiti otroške radovednosti, ki navdaja življenje, z veseljem in željo po dogodivščinah bodi si skozi potovanja, branja šport ali nekaj čisto tretjega, ki v osebi zaneti iskrico in mu daje voljo in smisel se razvijati naprej in doživljati darove sveta. 

FINANČNA REALNOST TRETJEGA ŽIVLJENJSKEGA OBDOBJU 

Govorili smo o različnih dejavnikih, ki lahko prispevajo k bolj kakovostnemu in zdravemu življenju po upokojitvi. Ne moremo pa zanemariti dejstva, da lahko finančna situacija v tem obdobju močno vpliva na kakovost vsakdana. Znanje o upravljanju z denarjem je na tej točki izjemno pomembno, še pomembneje pa je, kako smo z denarjem ravnali zadnja leta pred upokojitvijo. 

Veliko ljudi nima celovitega pregleda nad svojimi financami, stroški in naložbami. S tehtnim premislekom in osnovnim finančnim načrtom pa lahko že v času aktivnega zaposlitvenega obdobja pomembno vplivamo na poznejše zadovoljstvo v pokoju. 

Finančna pismenost ni nekaj, o čemer bi se pogosto govorilo, pogosto se predpostavlja, da se to »kar zna«. In res, nekako se preživi. A vprašanje ni le ali nekdo preživi, temveč kako in s kakšno stopnjo stresa ali užitka to počne. 

Ravno to je po našem mnenju eden izmed pomembnih dejavnikov, s katerimi bi se moral posameznik začeti ukvarjati že deset let pred upokojitvijo. Zadnje leto, bo, v primeru slabo postavljenega osebnega finančnega sistema, prepozno za resne spremembe. 

Simbioza se že od prvega dneva delovanja, zdaj že več kot deset let, ukvarja z družbenimi vprašanji, povezanimi z različnimi generacijami. Prepoznavamo problematike, na katere moramo kot družba biti še posebej pozorni. Na tej točki ne govorimo več zgolj o posamezniku ali posameznem podjetju, ampak o širši sliki, o tem, kako lahko kot družba vračamo nazaj v skupnost. Nenazadnje je cilj, da bi vsi lahko živeli bolj kakovostno življenje in uživali sadove svojega dela tudi po upokojitvi. Polni zdravja, elana in smiselnega vsakdana. 

V okviru našega delovanja ponujamo več programov, s katerimi pomagamo podjetjem, da se lažje soočajo z demografskimi vplivi na delovnem mestu. Od mentorstva, o katerem ste lahko brali že v prejšnji številki revije Obrtnik Podjetnik, pa do programa Kakovostna starost, ki neposredno naslavlja tematiko tega članka, kako se pripraviti na pokoj, da bo ta čim lepši, poln zadovoljstva za posameznika in čim manjše breme za zdravstveni sistem. 

Skozi interaktivne delavnice želimo starejšim zaposlenim ponuditi znanja in orodja, s katerimi se bodo lahko bolje pripravili na svoje tretje življenjsko obdobje. Kako se finančno pripraviti, kako postopoma začeti bolj aktivno živeti, tudi če to doslej ni bilo del njihovega vsakdana. Prepoznavamo pomembnost dejavnikov, ki jih je v intervjuju izpostavil tudi dr. Hlačar, in jih želimo pravočasno naslavljati v sodelovanju s podjetji. S podjetji, ki v tem vidijo smisel in so pripravljena del svojega uspeha vrniti zaposlenim in s tem celotni družbi ter zdravstvenemu sistemu. 

Skupaj s podjetji ustvarjamo tudi strateške načrte za upravljanje s starejšimi zaposlenimi. Načrte, ki določajo, kdaj in na kakšen način začeti pogovore o prehodu v pokoj, kako k tej tematiki pristopiti in kako zagotoviti, da bo prehod čim bolj naraven in dobrodošel. 

CHRISTJAN MASTNAK,
SIMBIOZA GENESIS